-
1 simply
1) (only: I do it simply for the money.) edino2) (absolutely: simply beautiful.) enostavno3) (in a simple manner: She was always very simply dressed.) preprosto* * *[símpli]adverb (čisto) enostavno, preprosto, nekomplicirano; samó, edino; jasno; naivno, bedasto, neumno; colloquially naravnost, kar -
2 only
['əunli] 1. adjective(without any others of the same type: He has no brothers or sisters - he's an only child; the only book of its kind.) edini2. adverb1) (not more than: We have only two cups left; He lives only a mile away.) samo2) (alone: Only you can do it.) edino3) (showing the one action done, in contrast to other possibilities: I only scolded the child - I did not smack him.) samo4) (not longer ago than: I saw him only yesterday.) šele, komaj5) (showing the one possible result of an action: If you do that, you'll only make him angry.) samo3. conjunction(except that, but: I'd like to go, only I have to work.) samo- only too* * *I [óunli]adjectiveedin, sam, edinstvenII [óunli]adverbsamo, edinonot only... but (also) — ne samo..., temveč tudiif only — ko bi le, samo daonly yesterday — šele včeraj, še včerajIII [óunli]conjunctionvendar, samo daonly that — samo da, razen če -
3 solely
adverb (only: She is solely responsible for the crisis.) samo* * *[sóulli]adverbsamó, edino(le), izključno -
4 merely
-
5 exclusively
-
6 purely
-
7 singly
adverb (one by one; separately: They came all together, but they left singly.) posamezno* * *[síŋgli]adverbpo eden, ločeno, posamezno, individualno; brez pomoči, (čisto) sam; edino, samó -
8 uniquely
[ju:níkli]adverbedino, izključno; samó; edinstveno; posebno
См. также в других словарях:
edíno — prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samó — prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edíni — a o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edínole — prisl. (ȋ) knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostájati — am nedov. (ā) 1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preostájati — am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preostáti — stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
